Mačkolje

12. 11. 1920 Podpis rapalske pogodbe med Kraljevino Italijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev; multietnično območje nekdanjega Avstrijskega primorja je bilo dodeljeno Italiji.

6. 4. 1941 Nemčija je napadla Jugoslavijo, kasneje so jo napadle še Italija, Madžarska, Romunija in Bolgarija; ozemlje države je bilo razdeljeno med Nemčijo, Italijo, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo.

3. 5. 1941 Italija si je tudi formalno priključila ozemlje osrednje in jugovzhodne Slovenije ter jo imenovala Ljubljanska provinca. Tako je meje svoje države potegnila še bolj na vzhod.

2.–14. 12. 1941 V okviru drugega tržaškega procesa so sodili šestdesetim slovenskim antifašistom. Pred Posebnim sodiščem za zaščito države jih je bilo pet obsojenih na smrt.

8. 9. 1943 Kapitulacija Italije.

10. 9. 1943 Wehrmacht je ustanovil Operacijsko cono Jadransko primorje (Operationszone Adriatisches Küstenland) in Predalpsko operacijsko cono (Operationszone Alpenvorland).

2.–3. 10. 1943 V t. i. nemški požigalni akciji v Istri so bile požgane tudi Mačkolje (Caresana), kjer je bilo uničenih 52 hiš.

16. 8. 1944 Požig štirih vasi v današnji občini Devin-Nabrežina (Duino-Aurisina): Mavhinje (Malchina), Cerovlje (Ceroglie), Medja vas (Medeazza) in Vižovlje (Visogliano). V tej akciji je bilo deloma ali v celoti požganih 110 hiš.

9. 5. 1945 Uradni konec druge svetovne vojne v Evropi.

Požig Mačkolj in drugih vasi v okolici Trsta

Po koncu prve svetovne vojne je bilo območje nekdanjega Avstrijskega primorja priključeno Kraljevini Italiji. Z Rapalsko pogodbo leta 1920 je bila določena meja med Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS. Prva je s pogodbo pridobila precejšnje ozemlje s slovenskim prebivalstvom.

Istrske in kraške vasi so postale del Italije, kjer so zlasti po nastopu fašistične oblasti (1922) in deloma že prej občutile pritisk na slovensko etnično skupnost. Mačkolje (it. Caresana) so bile požgane dvakrat, prvič maja leta 1921 ter drugič v okviru t. i. nemške požigalske ofenzive, ki je nastopila kmalu po kapitulaciji Italije. Med vojno, leta 1944, so bile požgane tudi štiri kraške vasi: Mavhinje (Malchina), Cerovlje (Ceroglie), Medja vas (Medeazza) in Vižovlje (Visogliano). Poleg avgustovskega požiga sta ta del Krasa močno prizadela že prisilni vpoklic slovenskih fantov v posebne bataljone (battaglioni speciali) 8. marca 1943 in deportacija več sto moških na prisilno delo v Nemčijo 27. februarja 1944 (»Operacija Bober«).

Kljub različnim oblikam represalij je bilo razširjeno tudi odporniško gibanje. Tako je v Mačkoljah med vojno deloval krajevni narodnoosvobodilni odbor, od decembra 1943 do osvoboditve 1945 pa tudi slovenska partizanska šola.

Požig Mačkolj 1943

Podobno kot v drugih krajih, je bila tudi v Mačkoljah organizirana »vahta«, straža, s pomočjo katere so domačini naznanjali prihod nevarnosti. Na straži 2. oktobra 1943 je bil komaj 16-letni Dalko, ki je pritekel od »Pila« in opozoril vaščane na prihajajoče vojake: »Nemci, Nemci, Nemci gredo«. Najprej je potekala iskalna akcija moških vaščanov, ki so se v večini uspeli pravočasno skriti. Sicer je v vasi bilo malo moških, saj so bili v večini pri partizanih ali v italijanskih posebnih bataljonih (battaglioni speciali). Po iskalni akciji so nemški vojaki zapustili vas s tremi ujetimi vaščani. Popoldan so se vrnili v vas in jo takrat tudi zažgali. Ljudje so bili izgnani iz hiš, skušali so rešiti imetje in živino. Požganih je bilo 52 hiš, le redke so ostale nepoškodovane. Zvečer so se domačini vrnili v vas. Na noč požiga so spali na prostem.

Tisto noč se je enajst domačinov odločilo za vstop v partizane, vendar so jih na poti skupaj s še dvema povratnikoma iz tedaj razpadle italijanske vojske naslednjega dne zajeli na planoti Lipnik pri Zazidu ter jih pobili. Edini preživeli je bil stric pričevalke Danice Tul: »Trinajsti se je naključno rešil, ustrelili so ga namreč le v nogo. To je bil moj stric Rudolf Olenik, ki je kljub poškodbi uspel zbežati. Skril se je v grm. Uspel se je vrniti v vas že 4. oktobra in je vaščanom povedal kruto novico«.

Požig vasi Mavhinje, Cerovlje, Medja vas in Vižovlje 1944

Mavhinje, Cerovlje, Medja vas in Vižovlje so bile požgane 16. avgusta leta 1944. Do požiga štirih vasi je prišlo zaradi partizanske diverzantske razstrelitve pomembnega železniškega viadukta pri Moščenicah in zaradi splošno naraščajočega delovanja partizanskega gibanja, ki se je okrepilo zlasti po kapitulaciji Italije. Požig je nastopil kot protiukrep oziroma kaznovanje nepokornih domačinov. V požigu so poleg nemške vojske sodelovali tudi kolaboracionisti. Vasi so bile požgane, predvsem Medja vas, ki je bila porušena do tal. Domačini so morali na hitro zapustiti domačije in s seboj vzeti le najnujnejše. Pred požigom je nemška vojska še oropala domove in odgnala živino. Skupno je bilo uničenih okrog 110 domov.

×

Log in

zrspina logoquarantasettezejanekinoateljeobcina dolinaIPD SSI Pogoji zasebnosti eacea 2015 00550000 sl