Žejane (Hrvaška)

12. 11. 1920 Podpis rapalske pogodbe med Kraljevino Italijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev; multietnično območje nekdanjega Avstrijskega primorja je bilo dodeljeno Italiji. Področje treh vasi je del občine Podgrad.

6. 4. 1941 Nemčija je napadla Jugoslavijo, kasneje so jo napadle še Italija, Madžarska, Romunija in Bolgarija; ozemlje države je bilo razdeljeno med Nemčijo, Italijo, Madžarko, Romunijo in Bolgarijo.

8. 9. 1943 Kapitulacija Italije.

10. 9. 1943 Wehrmacht je ustanovil Operacijsko cono Jadransko primorje (Operationszone Adriatisches Küstenland) in Predalpsko operacijsko cono (Operationszone Alpenvorland).

5. 10. 1943 V sklopu vojne operacije Istra (Istrien) je nemška vojska požgala nekaj družinskih hiš in gospodarskih objektov v treh vaseh.

Konec marca 1944 Požig hiš in gospodarskih objektov v Žejanah in Malih Munah.

5. 5. 1944 Požig Velih Mun in Malih Mun v sklopu vojaške operacije Braunschweig, ko so bile uničene skoraj vse zgradbe.

Poleti 1944 Pripadniki nemških oboroženih sil so minirali žejansko cerkev sv. Andreja apostola.

September 1944 Ustanovitev kazenskega taborišča Emma (Straflager Emma) v Žejanah in delovnega taborišča v Velih in Malih Munah.

9. 5. 1945 Uradni konec 2. svetovne vojne v Evropi.

Druga polovica leta 1945 Pričetek obnove treh vasi.

1946 S prostovoljnim delom krajanov Žejan je bila zgrajena šola.

1947 Žejane, Vele Mune in Male Mune so bile v večjem delu obnovljene.

Vele Mune, Male Mune in Žejane v drugi svetovni vojni

Začetkom organiziranega antifašističnega delovanja na območju treh vasi – Vele in Male Mune ter Žejane – je mogoče slediti že od konca leta 1941 oziroma začetka leta 1942. V tem obdobju so v Žejanah že delovali podporniki narodnoosvobodilnega gibanja (NOB), o čemer priča dogodek iz leta 1942, ko so karabinjerji iz postaje v Velih Munah pridržali štiri posameznike zaradi suma organiziranega delovanja proti obstoječi oblasti. Maja 1943 je bil v Velih Munah osnovan Narodnoosvobodilni odbor (NOO), ki je takrat imel tri člane. Istega leta pa je bil osnovan tudi v Žejanah, kjer se je vanj vključilo šest domačinov. Konec poletja oziroma na začetku jeseni istega leta sta na območju treh vasi delovali Zveza antifašistične mladine (USAOH – Ujedinjeni savez antifašističke omladine Hrvatske) in žena (AFŽ). Po kapitulaciji Italije, 8. septembra 1943, so domačini napadli karabinjersko postajo v Velih Munah in razorožili posadko. Napad so izvršili z manjšo količino orožja, enim mitraljezom, dvema puškama in nekaj bombami, ki so si jih nabavili v Račji vasi in Podgradu. S kapitulacijo Italije so bile te tri vasi priključene Operacijski coni Jadransko primorje (Operationszone Adriatisches Küstenland). S pričetkom oktobra so na tem območju potekali boji v sklopu vojne operacije Istra (Istrien). Po uspehih oktobrske ofenzive je okupator pričel z ustrahovanjem lokalnega prebivalstva, da bi preprečil nudenje pomoči ali pridruževanje partizanskemu gibanju, ki je na območju opatijskega krasa že od konca leta 1943 izvajalo uspešne akcije z napadi na nemške enote in prometne poti. Nemška vojska je organizirala vrsto protipartizanskih operacij, kot so aretacije in deportacije ali poboji domačinov,domačink ali sodelavcev Narodnoosvobodilnega odbora, požige hiš in gospodarskih poslopij. Sredi februarja leta 1944 so v nemška delovna taborišča odvedli 118 moških iz Velih in Malih Mun ter Žejan. V naslednjih nekaj mesecih so iz teh vasi aretirali in odpeljali še veliko deklet.

Ena od večjih akcij, operacija Braunschweig, ki se je pričela 25. aprila 1941, je na tem območju ostala v spominu predvsem zaradi dveh dogodkov. Potem, ko se je zadnji dan aprila 1944 v Lipi zgodil hud zločin, so pet dni kasneje, 5. maja 1944, nastradale Vele in Male Mune ter Žejane. Domačini, ki jih je bilo pred vojno okrog 1700, so bili pregnani, njihovi domovi in gospodarska poslopja pa požgani. Izgnano prebivalstvo treh vasi, med njimi so prevladovale ženske, starejši in otroci, je začasno zatočišče našlo v sosednjih krajih: Starod, Račice, Podgrad, Pasjak, Šapjane, Zvoneća, Brešca, Veli Brgud, Mučići, Jušići in drugod. Izgnani prebivalci so se iz začasnih bivališč v domače vasi vračali, da bi obdelovali zemljo.

Točnega števila požganih hiš in gospodarskih objektov v treh vaseh ni mogoče z gotovostjo potrditi, saj več zgodovinskih virov navaja različne podatke. Po 5. maju 1944, vključno s požigom hiš in gospodarskih objektov v oktobru 1943 in marcu 1944, je v Velih Munah skupno zgorelo najmanj 120 hiš in 100 gospodarskih objektov, v Malih Munah najmanj 97 hiš in 85 gospodarskih objektov ter v Žejanah najmanj 86 hiš in 84 gospodarskih poslopij. V avgustu 1944 so pripadniki nemških oboroženih sil minirali žejansko cerkev sv. Andreja apostola.

V jeseni 1944 so nemške sile večinoma za zapornike iz Istre in s področja Reke v požganih Velih in Malih Munah postavile delovno taborišče, medtem ko je bilo v Žejanah organizirano kazensko taborišče (Kažnjenički logor Emma; Straflager Emma). V žejanskem taborišču je pomožno delovno silo sestavljalo nekaj zaprtih Žejancev in prebivalcev okoliških vasi. Med zaprtimi Žejanci so bili tudi otroci, najmlajši je bil ob aretaciji star 9 let.

Že v sredini leta 1945, po kapitulaciji Nemčije, so prebivalci treh vasi ob medsebojni pomoči pričeli z obnavljanjem domov in hlevov. Veljalo je nenapisano pravilo, da se najprej pomaga družinam z malimi otroki in tistim brez moških članov.

V tem času so se pričeli vračati iz ujetništva tudi vaščani in vaščanke – nekdanje zapornice in zaporniki delovnih in koncentracijskih taborišč.

Kljub velikemu siromaštvu, ki je zavladalo v povojnih letih, so bile tri vasi večinoma obnovljene. Začetek obnove se je pričel že v drugi polovici leta 1945, največje število uničenih zgradb v Velih in Malih Munah pa se je obnovilo naslednje leto. V Žejanah je najbolj intenzivna obnova potekala v letu 1947. Leto poprej je bila s prostovoljnim delom zgrajena šola, ki do takrat ni obstajala.

×

Log in

zrspina logoquarantasettezejanekinoateljeobcina dolinaIPD SSI Pogoji zasebnosti eacea 2015 00550000 sl